Milenijski Cilji

    SLOGA logo SkupnaPrihodnost2015-RGB

Razvoj globalnega partnerstva za razvoj

Poročilo Združenih narodov o doseganju milenijskih razvojnih ciljev za leto 2007 ugotavlja, da podatki o doseganju osmega razvojnega cilja niso spodbudni. Zdi se, kot da je mednarodna skupnost po začetnem navdušenju in velikih obljubah o povečanju razvojne pomoči in spodbujanju mednarodne trgovine z olajšavami za države v razvoju pozabila na ukrepe, ki bi posredno omogočili odpravljanje revščine v svetu. Čeprav se je obseg razvojne pomoči do leta 2005 povečeval, je večina tega povečanja odpadla na sicer dobrodošlo odpisovanje dolgov najbolj zadolženim državam v razvoju.

Odpis ali prestrukturiranje dolga je pomemben ukrep za določene države v razvoju, a tudi tu ostaja akutni problem nezadostne usposobljenosti nekaterih najmanj razvitih visoko zadolženih držav za pripravo in izvajanje zahtevnih programov, ki so pogojevani s strani mednarodnih organizacij ali držav donatoric. Dobro upravljanje je ob pomanjkanju človeških in finančnih virov ter nezadostni usposobljenosti državne administracije najtežje zagotoviti prav tistim državam, ki pomoč najbolj potrebujejo - državam na kriznih območjih. Njim je mednarodna skupnost obljubila tehnično pomoč, ki pa se po podatkih Združenih narodov zmanjšuje.
Številne države, tudi Evropska unija, so se v svojih dokumentih o razvojnem sodelovanju zavezale, da bo prav afriški kontinent prioritetni prejemnik novih sredstev. Če izvzamemo odpis dolga Nigeriji, se je mednarodna razvojna pomoč Afriki iz leta 2005 na 2006 povečala za skromna dva odstotka. Napovedi o podvojitvi pomoči se lahko uresničijo le, če v naslednjih štirih letih donatorice sredstva, namenjena ključnim razvojnim programom v najmanj razvitih državah, potrojijo!

Zaveza o razvoju odprtega mednarodnega trgovinskega in finančnega sistema, ki bo bolj naklonjen državam v razvoju, je med tistimi milenijskimi razvojnimi cilji, katerih rezultati so še najbolj skromni. Pogajanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije znotraj Doha kroga (imenovanega tudi razvojni) naj bi bila zaključena že leta 2004, a še danes ni usklajenega dogovora med državami, s čimer je svet izgubil pomembno priložnost za razvoj. Čeprav se je za številne izvozne artikle najmanj razvitih držav ukinilo carine in kvote tako na trgih razvitih kot tudi v več kot 40 državah v razvoju, se njihov delež v uvozu razvitih ne spreminja, predvsem zaradi različnih administrativnih ovir, predpisov o poreklu ter standardov za zaščito potrošnikov, ki se pogosto zlorabljajo za omejevanje uvoza iz držav v razvoju.

TUDI TI! si partner v razvoju sveta

Tudi Slovenija je z Zakonom o mednarodnem razvojnem sodelovanju in z včlanitvijo v Evropsko unijo sprejela niz obveznosti na področju razvojne pomoči. Obvezali smo se povečati obseg pomoči, usmeriti razvojno pomoč k najmanj razvitim državam, spoštovati vlogo držav prejemnic pri oblikovanju vsebine razvojnega sodelovanja ter aktivno vključiti v izvajanje razvojnega sodelovanja nevladne organizacije. Osnutek Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju je dobro programsko izhodišče, ki omogoča izpolnjevanje teh obveznosti, a le, če se tako v političnih krogih kot v javnosti bistveno poveča ozaveščenost o razvojnih vprašanjih in pomenu razvojne pomoči. Izobraževanje za razvoj je eden od ključnih predpogojev za ustrezno mobiliziranje javnosti za dosego milenijskih razvojnih ciljev, tako v Sloveniji kot v celotni mednarodni skupnosti.

Dr. Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede

 
logo_1

logo-srs

Slogino spletno informiranje financira Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.