Milenijski Cilji

    SLOGA logo SkupnaPrihodnost2015-RGB

Razvojna agenda za obdobje po letu 2015

KJE SMO?

Leta 2000 je bil z Razvojnimi cilji tisočletja (MDGs) vzpostavljen prvi globalni okvir mednarodnega razvoja.  Gre za okvir 8 ciljev, ki naslavljajo najbolj pereče probleme, s katerimi se soočajo t.i. države Tretjega sveta. Rok za uresničitev MDGs se naglo približuje, OZN pa v svojem zadnjem poročilu iz julija 2012 izpostavlja, da so bili trije izmed ciljev doseženi - število ljudi, ki živijo v skrajni revščini se je prepolovilo, prav tako se je prepolovilo število ljudi brez dostopa do pitne vode in nenazadnje, povečala se je stopnja vključenosti v primarno izobraževanje, še posebej med dekleti (ZN 2012).

Vendar pa TRIALOG in CONCORD opozarjata, da je napredek vendarle neenakomeren. Medtem, ko se je revščina v Vzhodni Aziji, še posebej na Kitajskem, občutno zmanjšala, regije, kot je podsaharska Afrika občutno zaostajajo. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da najbolj ranljive skupine - ženske in dekleta, živeče v najrevnejših državah, in ljudje, živeči na stalnih kriznih žariščih, še naprej živijo v ekstremni revščini. Velike razlike ostajajo tudi med urbanim in vaškim okoljem. Rešitve držav za izenačevanje razlik med urbanim in vaškim okoljem so večinoma usmerjene zgolj v kratkoročne rezultate, pozablja pa se na trajnostni pristop. Od leta 2000 smo v svetu priča ogromni prerazporeditvi moči, revščine in neenakosti, hkrati pa se je spremenil tudi ton debate o mednarodnem razvoju. Čeprav se je število ljudi, ki živijo v popolni revščini, prepolovilo, pa ne smemo spregledati dejstva, da se je hkrati poglobila neenakost med najrevnejšimi in najbogatejšimi. Nekateri izmed najrevnejših danes tako živijo v državah, ki sodijo v skupino gospodarstev s srednjimi prihodki (middle income economies). Zaskrbljujuče je tudi dejstvo, da vlade držav donatork, kot odgovor na globalno gospodarsko krizo in ob ponavljanju mantre o nujnosti varčevanja v javnem sektorju, krčijo obseg sredstev, namenjenih uradni razvojni pomoči. Hkrati so države postale bolj pragmatične pri alokaciji sredstev in tako sledijo predvsem lastnim ekonomskim in varnostnim interesom. Države BRIK igrajo vse pomembnejšo vlogo v mednarodnem razvoju, predvsem z investicijami v podsaharskiAfriki. Svojevrsten paradoks pa predstavlja dejstvo, da iste države pogosto nezadostno naslavljajo z revščino pogojene težave v domačih državah.

Čeprav vseh 8 Razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 najverjetneje ne bo doseženih, pa je trenutni  momentum pomemben za razvoj agende za obdobje po letu 2015.

KAJ SE DOGAJA?

Kje vidijo ključne probleme mednarodne nevladne razvojne organizacije?

Glavne kritike na MDGs temelječi mednarodni razvojni agendi :
1.) Poudarek MDGs je na doseganju želenih 'rezultatov' oziroma ciljev (zmanjšanje revščine, višji odstotek vključenosti v primarno izobraževanje itd.), premalo pozornosti pa je namenjene sredstvom, ki se uporabljajo za dosego teh ciljev. Nekatere rešitve namreč niso trajnostne in posledično za ljudi na dolgi rok pomenijo vrnitev v začaran krog revščine.
2.) MDGs indikatorji kot izhodišče uporabljajo nacionalna povprečja, kar pomeni, da naraščajoče neenakosti med različnimi regijami države in različnimi skupinami prebivalstva ostajajo prikrite.
3.) Pri MDGs gre večinoma za proces, ki je voden s strani držav donatork, saj je globalne cilje pogosto težko prevesti v specifične nacionalne 'cilje' in v nacionalne akcijske programe. Dejanski vpliv MDGs na zakonodajo posameznih držav v razvoju je tako nejasen.

Pot k novi razvojni agendi za obdobje po letu 2015

Generalni sekretar Organizacije združenih narodov (OZN) Ban Ki- Moon je na pobudo držav, ki so sodelovale na Vrhu o Razvojnih ciljih tisočletja leta 2010, imenoval Delovno skupino za post-2015 razvojno agendo v okviru sistema OZN  (UN Task Team on the Post-2015 Development Agenda) pod skupnim vodstvom UN DESA in UNDP. Naloga delovne skupine je sistemsko vodenje priprav na oblikovanje razvojne agende za obdobje po letu 2015, ob sočasni podpori drugih agencij ZN in posvetovanju z relevantimi deležniki. Na pobudo držav od leta 2010 izhajajo tudi letna poročila, ki vsebujejo informacije o aktivnostih, posvetovanjih in analizah, pomembnih za informirano debato vseh sodelujočih deležnikov o novi razvojni agendi. Gradivo, ki ga bo pripravila delovna skupina naj bi vsebovalo celovito kritično analizo trenutnega okvirja Razvojnih ciljev tisočletja, s poudarkom na primerih dobre prakse, pa tudi na področjih, na katerih so v skladu s trenutnimi razvojnimi izzivi potrebne izboljšave. Naloga delovne skupine je tako analiza razvojnih trendov in njihovih potencialnih implikacij. Ugotovitve delovne skupine bo pri svojem delu uporabljal Visoki odbor (High-level Panel on post-2015 Development Agenda), ki ga je Generalni sekretar imenoval 31. julija 2012. Naloga odbora je oblikovanje dejanske razvojne agende za obdobje po letu 2015. Svetovalno telo šteje 26 članov, v njem pa najdemo predstavnike civilne družbe, zasebnega sektorja in politike. Cilj je oblikovati  „pogumno, a praktično razvojno vizijo“ in jo predstaviti državam članicam OZN naslednje leto. V osrčju nove agende naj bi bilo v skladu z dosedanjimi posvetovanji naslednje: trajnostni razvoj, boj proti revščini in delitev odgovornosti med državami. Prvo srečanje odbora je predvideno ob robu letnega zasedanja Generalne skupščine konec meseca septembra. Pomembno je izpostaviti, da bo odbor sodeloval z medvladno delovno skupino, zadolženo za oblikovanje Programa trajnostnega razvoja (Sustainable development goals programme), katerega smernice so bile dogovorjene na letošnji konferenci Rio+20. Predstavniki civilne družbe pozdravljajo vključitev SDG v razvojno agendo, saj takšen pristop omogoča boljše možnosti uspeha in večjo efektivnost, kot dva paralelna framework-a, ki bi drug drugega izključevala.

Vloga držav EU-12 (nove članice EU, sem spada tudi Slovenija)

V to skupino spadajo države, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004 in kasneje. Gre za države, ki so bile še pred desetletjem prejemnice razvojne pomoči, sedaj pa postopno prevzemajo vlogo donatork. Sodelovanje omenjenih držav pri pripravi razvojne agende za obdobje po letu 2015 tako pomeni dodano vrednost, predvsem v luči dobrega poznavanja in tesnih vezi s t.i. Evropsko soseščino. Večina držav se je že zavezala k organizaciji nacionalnih posvetovanj, z namenom prispevati predloge za pripravo nove razvojne agende. V Sloveniji se bo posvetovanje odvilo v mesecu septembru. 15. junija 2012 je z javnim posvetovanjem pričela tudi Evropska komisija, k sodelovanju pa so vabljene tako nevladne organizacije, akademiki, zasebni sektor, vladna telesa kot tudi posamezniki. Posvetovanje bo odprto do 15. septembra.

STALIŠČA NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN CIVILNE DRUŽBE

Mednarodna kampanja Beyond 2015 izpostavlja sledeče smernice razvojne agende po letu 2015:
Legitimnost
Postopek, voden s strani ZN in podprt s strani vlad vseh držav, ob sodelovanju zasebnega sektorja, kot tudi civilne družbe, daje celotni agendi globalno legitimnost.
Inkluzivnost in sodelovanje
Prizadevanje za učinkovita posvetovanja v vseh regijah sveta s širokim spektrom deležnikov, ki pri posvetovanjih sodelujejo (delavci in sindikati, ženske, mladi, lokalne oblasti, nevladne organizacije). Pri posvetovanjih s civilno družbo je potrebno posebno pozornost nameniti obravnavi raznolikosti sodelujočih akterjev.
Transparentnost
Vsem deležnikom, ki sodelujejo v pogovorih, mora biti na voljo poln dostop do vseh potrebnih informacij, ki omogočajo učinkovito sodelovanje v procesu.
Medsebojna odgovornost
Zaveze ne smejo biti omejene na nerazvite države in države v razvoju. Zaveze morajo sprejeti tudi industrijske države, namen pa je preseči odnos donator - prejemnik. Potrebno je aktivno prizadevanje za čim večjo vključitev predstavnikov najrevnejših držav sveta.

 

 
logo_1

logo-srs

Slogino spletno informiranje financira Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.